18 januarja, 2021

Prodaja nepremičnin rusom

Že kar znano je, da v Sloveniji živi veliko rusov in da jih veliko pride z namenom, da kupijo nepremičnino. Ljudje se pogovarjajo med seboj, da bi bili srečni, če bi rusi od njih kaj kupili, uspešna prodaja nepremičnin drugih pa tudi naredijo želje, da bi sami kaj prodali.

Mi smo imeli nedokončano nepremičnino, ker so se nam stvari zakomplicirale in nismo želeli te hiše prodati, zato je bila v mirovanju, ker smo z dokončanjem rekli ,da bomo počakali. Zgodilo pa se je ravno to, da je v stik z nami hotel priti ravno gospod iz Rusije, ker ga je zanimala prodaja nepremičnin in mu je bila naša nedokončana hiša zelo všeč, pripravljen jo je bil kupiti.

Takrat v družini res nismo vedeli, kaj naj naredimo, ker hiše nismo hoteli prodati, zavedali pa smo se, da jo lahko prodamo za visoko ceno, katero je bil gospod pripravljen dati. Tako smo si vzeli en teden časa, da mu odgovorimo, ko smo se odločevali za ceno, pa smo se malo pozanimali, kako je v tem kraju prodaja nepremičnin kaj zanimiva in koliko se nepremičnine prodajajo. 

Odločitev je padla, dali smo kar visoko ceno, to pa ravno za to, da če že moramo prodati, želimo več denarja, ker drugače te hiše ne bi prodali. Videli smo, da je prodaja nepremičnin v samem kraju uspešna in da so ljudje, če so se odločili za prodajo, vedno tudi nepremičnino prodali. Tako smo se z višino cene lahko poigrali.

Ta dan je hitro prišel in gospod je brez pregovarjanja sprejel naš oceno. Bili smo šokirani, kar tako, kupil in to je to. To je naša izkušnja in prodaja nepremičnin je v našem kraju res uspešna, ker jih veliko proda sovje imetje rusom, oni pa ko se odločijo, so pripravljeni kupiti po visoki ceni, tako da to je prednost našega kraja, slabost pa ta, da bodo oni po tem tempu prevladali, ker prodaja nepremičnin rusom hitro narašča. 

Ponudbo nepremičnin si lahko pogledate na spletni strani Obala nepremičnine.

24 decembra, 2020

Prijateljica in njeno veliko presenečenje Prince plovilo

Moja prijateljica se je že pred leti preselila na morje. Ohranile sva stike, tudi ko je ona prihajala do Ljubljane ali ko sem jaz prišla do obale, sva se vedno videle. Nazadnje pa mi je naredila res lepo presenečenje, ko je povedala, da ima plovilo Prince in da se lahko greva peljat. No, pravzaprav je bilo vse skupaj veliko lepše izpeljano.

Jaz sem prišla k njej na obisk za cel vikend, prvo mi ni niti povedala, da je pred kratkim naredila izpit za čoln. Povedala mi je samo, da je fant kupil Prince plovilo in potem se o tem nisva veliko pogovarjali. No, na nedeljsko jutro pa je ona predlagala, da gremo to Prince plovilo pogledat. Seveda sem komaj čakala, da mi pokaže Prince plovilo, kaj bi si človek želel lepšega, kot to, da ima svoje plovilo. Vedela sem, da je že bila na morju, povezovala sem to z njenim fantom, a ko smo me prišle v marino, mi je bilo že čudno, kako jo vsi poznajo in ji govorijo, da je danes res lep dan za plovbo. Pripeljala me je do Prince plovila, res je bil lep, šle sva nanj in potem je sledilo presenečenje. Povedala mi je, da ima izpit in da bova sedaj, če se seveda strinjam šel na eno vožnjo. Nisem mogla verjeti, hkrati sem bila šokirana, po drugi srani srečna in komaj sem čakala, da greva.

Čestitala sem ji za to, da je naredila izpit, imele sva se veliko za pogovorit, da mi je vse to povedala, tako da sva klepetale ure in ure in bile na morju. Res je to bil prekrasen dan, nikoli si ne bi predstavljala, da se bo ta dan tako zaključil. Moja prijateljica je res dobra prijateljica, rada jo imam in upam, da bova še velikokrat vzeli njeno plovilo Prince in šle na morje same.

4 decembra, 2020

Naredil sem izpit za čoln zdaj pa je čas za VHF izpit

Letošnje poletje je bilo zame zelo pomembno. Kot prvo sem se odločil narediti izpit za čoln, hkrati pa sem se odločil, da se prijavim na tečaj in naredim še VHF izpit.

Toda to, da sem se odločil za VHF izpit ni nekaj na kar sem kadarkoli mislil, da se bom prijavil, saj mi ni bila nikoli prioriteta upravljanje VHF postaje, temveč je to postalo nujno potrebno. Da obrazložim kako je do tega prišlo.

Ko sem se odločil narediti tečaj za čoln v želji  da hitreje naredim izpit za čoln sem izvedel ogromno informacij o tem kaj vse je potrebno za upravljanje čolna. In med poznavanjem vozlov, navigacije motor znanstva sem izvedel tudi, da je potrebno za upravljanje čolna ali barke potrebno imeti tudi VHF postajo, saj telefonskega signala na morju dobesedno ni.

In kar je še bolj moteče, vsaj zame je bila informacija, da so vse barke, ki se oddajajo za kratkoročni ali dolgoročni najem opremljene z VHF postajo. In če bi recimo jaz rad najel barko, ki ima VHF postajo, potem moram imeti VHF izpit s katerim potrjujem poznavanje upravljanja s VHF postajo.

In zakaj je bila ta informacija da je VHF izpit skorajda nujen v primeru, ko nekdo želi najeti barko. Zato ker jaz nimam barke in vsaj še nekaj let ne bom imel ne čolna ne barke. Torej je edini način, da si jaz lahko najamem barko tak, da lastniku plovila dokažem, da imam prvič izpit za čoln in kot drugo da imam VHF izpit.

V trenutku, ko sem pridobil to informacijo, sem se odločil, da bom opravil VHF izpit, seveda pa nisem pričakoval, da bom oba izpita opravil v istem letu. To odločitev sem sprejel v trenutku, ko sem dokončal tečaj za čoln in nam je ponudnik storitve ponudil še dodaten popust če želimo opraviti pri njih še VHF izpit.

10 novembra, 2020

Potreboval sem elegantno uro in navdušila me je ura Mido

Ker sem v službi direktor, moram biti vedno elegantno urejen, čeprav nisem ravno takšen tip. Danes bi lahko rekel, da mi je čas naklonjen, ker se je ta uradni stil malo omilil, tako ni več tako strogo, da moraš imeti hlače na črto in belo srajco. Jaz sem rad urejen, posebej pa imam rad prestižne ure, trenutno nosim uro Mido, ki mi jo je kupila moja žena. 

Ko sva praznovala najino obletnico, me je presenetila z uro Mido, sam sem vedel, koliko takšne ure stanejo in bil zelo presenečen, da je moja žena kupila tako drago darilo in izbrala prekrasno uro. Ne vem, če bi si sam lahko izbral tako lepo uro Mido, ki mi jo je izbrala žena. Moja žena je moj stil dobro poznala in tudi vedela je, kaj lahko nosim in kaj ne. Tako se je odločila, da mi podari nekaj, kar bo predstavljajo mene, mojo eleganco. Zavedala se je, da mora biti ura predvsem resna in prestižna, da jo bom lahko nosil na vse pomembne sestanke. 

Zame ne bi mogla kupiti lepšega darila, kot je ura Mido, kolikokrat na dan pogledam na njo in pogosto se takrat tudi spomnim na mojo ženo, je del nje in ko nisem doma, imam prav zaradi ure Mido občutek, da je ona z menoj. Vsakemu bi predlagal, da je ura prekrasno darilo za obletnico, tako sem tudi sam začel premišljevati, da bi ženi kupil kakšno prestižno zapestnico ali pa tudi uro.

Res je, da ne vem, kako bi odreagirala, če bi ji kupil tudi jaz uro Mido in bi tako bila najina povezava še lepša, tako bi obadva nosila te prekrasne ure, nisem pa prepričan, če je ona človek, ki bi uro nosila vsak dan. Jaz jo nosim čisto vsak dan, ura Mido naredi mojemu stilu tisto piko na i, da sem urejen od glave do pet. 

2 novembra, 2020

Moj dopust v tuji državi in pitna voda

Komaj sem čakala, da obiščem državo, ki sem jo že nekaj časa imela v mislih in nikoli nisem imela časa, bila sem presenečena nad veliko stvarmi, najbolj pa me presenetil listek na pipi, da to ni pitna voda in sem morala kupovati steklenice. Ker sem se tako prestrašila glede vode, sem si vodo kupovala tudi za umivanje obraza in zob. 

Moje potovanje je drugačne bilo fantastično, prevozila sem celotno državo, videla ogromno prelepih stvari, krajev, domačini so prijazni, marsikdaj so me pogostili zastonj, ko so videli da sem turistka, le pitna voda je bila problem. Takrat sem prvič pomislila na našo državo, kako smo lahko srečni, da je pri nas pitna voda, da samo odpremo pipo in si lahko natočimo kozarec vode. Enostavno se premalo zavedamo, kakšen luksuz je to, bolj bi morali spoštovati to. Tudi sama priznam, da je zame pitna voda bila nekaj normalnega in tudi sama nisem nikoli polagala pozornosti, koliko vode porabim, tako bo sedaj definitivno drugače, ker sem enostavno to doživela in se me je dotaknilo, da pitna voda ni nekaj vsakdanjega. 

Ko sem prišla domov sem začela čisto drugače gledati, da je pri nas na pipi pitna voda in kar nekaj litrov se je poznalo, ker sem začela paziti, da pipo zapiram prej in ne točim vode po nepotrebnem. Prav ponosna sem nase, da sem to mišljenje spremenila in da se zavedam, kako je pitna voda iz pipe naš luksuz, ki ga imamo. Sedaj kdaj pa kdaj o tem tudi spregovorim z drugimi, nekaterih se dotakne, nekaterih pač ne. Sama vem, kaj za nas pomeni pitna vode iz pipe, tega bi pa se mogli Slovenci še bolj zavedati, kajti to je naš biser in če enkrat tega luksuza več ne bi imeli, potem bi se stvari močno spremenile, zaenkrat pa še vedno teče pitna voda iz naših pip. 

24 oktobra, 2020

Prišel je čas, ko ima skoraj vsak v svoji torbi ali avtu razkužilo za roke

Kdo bi si pred enim letom mislil, da bomo sedaj živeli tako kot živimo, da bo vsakodnevna tema razkužilo za roke, maske, karantena in vse zaradi korone. Ko takole premišljujem, mi je kar malo žal, da kakšno leto nazaj in še več nisem šla na več koncertov, nisem obiskala več držav, ker sedaj vse drugače. 

Tudi sama imam vedno razkužilo za roke v moji torbici in tudi v avtu. Včasih se vprašam, če pretiravam, vendar ko slišim grozljive zgodbe, ko je nekdo hudo zbolel zaradi korone, vem, da delam prav. Kje so tisti preprosti dnevi, ko smo lahko sproščeno in z veseljem šli na koncert ali v kino, po težkem delovnem tednu, sedaj ostajamo doma, uporabljamo razkužilo za roke, masko in postajamo vedno bolj zaskrbljeni in slabe volje. 

Malo ljudi danes srečam nasmejane, vsi strmijo nekam v prazno, imajo polno glavo skrbi, šolarji ne pritečejo iz šole srečni, nasmejani, ker morajo razmišljati, da uporabijo razkužilo za roke in si nadenejo masko. Tako pridejo iz šole resni, z masko, seveda ne preblizu eden drugemu, ta prizor ni prav nič lep. Kje so čas, ko si ob šolskem zvoncu zaslišal krike, smeh, veselje in tek po hodnikih, žal tega ni več, ker je korona. Na vsakem koraku je razkužilo za roke, vsepovsod nas opozarjajo kako se moramo obnašati in kje se lahko gibljemo. 

Sama bom poskrbela za svoje zdravje, zdravje svoje družine, redno bom kupovala razkužilo za roke, uporabljala nove maske in si skozi želela, da bi se to grozno obdobje končno končalo. Da bi se spet lahko objemali, smejali, veselili, plesali. Tudi ko bo prišel ta čas, bomo potrebovali okrevanje, da bomo enostavno zaživeli po starem, ne vem če bomo lahko še sploh pozabili na razkužilo za roke, sama mislim, da bo v marsikaterem avtu ostalo še dlje časa. 

24 avgusta, 2020

Ležišče včasih in danes

Večkrat se vidim, da premišljujem, kako so ljudje živeli včasih, tako sem tokrat premišljevala, kakšno ležišče je bilo včasih in kakšno je danes. Prvo kar mi je prišlo na misel, mi je bilo, da včasih niso tako zelo komplicirali, kot danes. Danes se mi zdi, da obstaja veliko preveč ponudbe in to ne dobre, ki se predstavlja kot dobra in potem ljudje zapravljajo za slabo ležišče, namesto, da bi kupili nekaj doma narejenega in to imeli več let.

Zadnjič sem poslušala mamico, kako ona zamenjuje ležišče na 5 let, to sem res bila presenečena. Potem pa sem se spomnila na mojo babico in dedka, ki sta imela eno ležišče od kar se jaz zavedam, nikoli ga nista zamenjala, pa še prav fajn se spi v njemu. Kot otrok sem večkrat spala na sredini in prav prijetno mi je bilo spati v njihovi postelji, bila je mehka, topla, prijetna. Jaz sem prepričana, da je najboljše kupiti eno domače ležišče in potem tega meti vrsto let. Vsake toliko vse skupaj prezračite in to je to.

Enostavno nisem za to, da se ležišče pogosto menjuje, ja verjetno pride do tega, ker se kupuje slabo ležišče in potem je čez nekaj let res slabo in nima več svoje oblike. Če pa vi že v prvo kupite kvalitetno ležišče, potem se nimate kaj sekirati, ker vam bo služilo veliko let. 

Meni so res dobra tista stara ležišča, ko so jih imeli včasih, kajti oni so imeli vrsto let eno ležišče in skrbno zanj skrbeli tako, da so prezračevali. Moja mama je vedno ležišče zjutraj pustila, da se je prezračilo in ga pospravila kakšne dve ure po tem, ko so se vsi vstali. To je to. Da bi ona čisto vsak teden menjavala posteljnino pa tudi ni bilo videti in vseeno je bilo lepo in prav nič umazano.

5 avgusta, 2020

Orehovo olje in moj jutranji šejk

Odločila sem se, da bom začela hujšati. Še preden sem začela, sem si naredila jedilnike in moj jutranji jedilnik je bil vedno šejk v katerega sem dala orehovo olje in potem sem mešala različno hrano. Ker nisem hotela kupovati prehranskih dodatkov, ampak sem skušala hujšati z domačo prehrano, sem tako namesto, da si kupim ribje tablete uporabljala orehovo olje, da sem dobila željeni jutranji napitek.

Ker je bilo poletje, sem imela srečo, saj sem doma imela polni vrt zelenjave in polno sadja, tako sem si lahko vsako jutro pripravila šejk iz različne zelenjave in sadja. Da je moj šejk bil popoln je po navadi vseboval:

  • Kos sadja,
  • Malo zelenjave, po navadi ohrovt, špinačo ali blitvo,
  • Cimet,
  • Orehovo olje,
  • Malo skute.

Tako sem si jaz predstavljala svoje zajtrke in tudi začela z njimi. Prav vesela sem se zjutraj zbujala, da sem si delala te šejke, ker sem imela manj dela, kot pa prej, ko vsako jutro nisem vedela, kaj naj jem in sem po navadi pojedla bel kruh in nek namaz. Sedaj ko imam tako močen šejk, ki vsebuje vse, sadje, zelenjavo, orehovo olje, cimet in skuto, se mi zdi, da mi je telo še kako hvaležno, kajti saj veste kako pravijo, zajtrkuj kot kralj in večerjaj kot revež in tako boš zdrav na mnoga leta. Temu čisto verjamem in se bom tega tudi držala. Moja kosila so sedaj zdrava brez krompirja in testenin, večerje pa so lahke, kot kakšna zelenjavna juhica ali pa popečena zelenjava. 

Moram priznati, da sem prav srečna, da sem se tako odločila in da skoraj ne ne rabim nič iz trgovine, ker imam orehovo olje in skuto na zalogo, vse ostalo pa je itak na vrtu ali v sadovnjaku doma. Ljudje se ne zavedamo, koliko nepotrebnih stvari kupujemo v trgovini, ki nam samo škodujejo in ne koristijo, mi pa še zapravljamo za njih. Doma imejte dobro orehovo olje in skuto in lahko si naredite popoln šejk za vaše zdravje.

16 julija, 2020

Je delovna obutev primerna za v hribe

Koliko se moram jaz kregati z mojim trmastim možem, ker si nekaj ne pusti dopovedati. Tokrat je bila tema delovna obutev, namreč imeli smo plane, da gremo za en vikend z prijatelji v hribe in ko sem rekla možu, da naj si gre kupit planinske čevlje, je rekel, da je njegova delovna obutev super in da bo imel obuto to. 

Bolj kot sem mu govorila, da nisem čisto prepričana, da mu bo delovna obutev ok, ker smo imeli namen visokih gora in ni mi to bila primerna obutev. Že prav, če bi mi šli na krajši pohod, ne pa tako, ko bomo mogli hoditi ure in ure. On mi je seveda govoril, da ima raje shojene čevlje, kot pa da bi moral sedaj na ta dolgi pohod obuti nove planinske čevlje. Da se boji, da bi za žulili, njegova delovna obutev pa je bila super, ker je jo je bil navajen. Nisem se hotel več prepirati z njim in sem si misila svoje, pa naj ima to obutev, pa bom sam na lastni koži videl, da delovna obute v ni primerna, da bi moral imeti planinske čevlje. Res je njegova delovna obutev bila kakovostna, samo je bila primerna za druge stvari, ne pa za v hribe.

Pa smo šli in seveda so ga čevlji ožulili. Nisem vedela, da ali naj se mu smejim ali naj se mi smili, vsekakor pa nisem mogla biti tiho, da mu nisem rekla, da sem mu doma to hotela dopovedati, da delovna obutev ni za v hribe. Kako težko je tisti dan prišel domov, prav smilil se mi je, ker sem videla, da trpi, ker so žulji bili boleči. No, na lastni koži izkusiti je najboljša šola, nisem mu rabila več govoriti, da delovna obutev ni primerna za v hribe, sam je šel v trgovino in si kupil nove planinske čevlje.

5 junija, 2020

Nekje je potrebno začeti, tako so bili plastični vijaki moja prva služba

Ljudje smo si različni, nekateri zelo samozavestni, nekateri nekje vmes, teh je tudi največ in potem tudi tisti, ki nimajo preveč samozavesti in jih to v življenju še kako tepe. Moja prva služba so bili plastični vijaki, ki sem jih pakirala v vrečke. Da ne bo pomote, jaz nisem prav nič imela proti temu delu, vendar moja izobrazba je bila veliko višja in prav je, da bi enkrat delala v moji izobrazbi, ker drugače ne vem, zakaj sem se šolala. Da so plastični vijaki bili moja prva izkušnja ni bilo prav nič slabega, kajti spoznala sem, kako zelo različna dela obstajajo in kako jaz osebno potrebujem nekaj več. 

Napreč nisem več zdržala, da sem 8 ur na mestu, da so plastični vijaki prišli po tekočem traku in jaz sem jih dajala v vrečko. Meni se je mešalo, nisem več zdržala, delo je bilo enostavno, za nekoga idealno, ki si ne želi vsak dan nekaj novega, nove izzive, nove naloge. To pa sem potrebovala jaz in plastični vijaki niso bili moja prava služba. 

Še kar nekaj časa sem delala tukaj, ker sem potrebovala denar, tukaj se je lepo zaslužilo, to moram priznati, le moji živci tega niso prenesli. Danes sem v velikem podjetju, ki se ukvarja z marketingom, sem uspešna na sovjem delu, plastični vijaki pa so moj spomin, da se spomnim, kako je lahko delo enostavno in monotono, če se bom kdaj naveličala mojega kreativnega in hkrati kar napornega dneva.

Danes sem kar sem želela postati, vem pa da so plastični vijaki vplivali na mojo prihodnost, da je bilo prav, da sem preizkusila tudi tisto delo, kajti tam sem dobila moč, motivacijo za naprej, da nisem obupala, da sem šla za svojimi sanjami in plastični vijaki me vedno spomnijo na to, da je vsako delo vredno.