Prej, ko še ni bilo korone, sem živel družabno življenje. Zelo rad sem šel v Casino, kjer sem se družil in igral. Vedno sem hodil v isti Casino, nisem imel želje, da bi obiskoval različne. Tam sem vse poznal in mi je bilo prav lepo. 

Potem pa je prišla korona in zaradi ukrepov se je tudi Casino zaprl, tako nisem mogel hoditi več tja, da bi si popestril sobotne večere. Moram priznati, da je korona pri meni pustila, kar nekaj posledic, saj sem čutil, da nisem več družaben, pa ne namerno, enostavno nisem imel več želje po tem. 

Še vedno sem govoril, da komaj čakam, da se vse skupaj odpre in da začnemo končno normalno živeti. Nisem pa si predstavljal, ali bom še užival, tako kot sem prej. Sedaj sem bil bolj sam, kajti podjetje se je odločilo, da svoje delo lahko opravljam od doma, doma sem živel sam in včasih se je zgodilo, da čez dan nisem spregovoril niti besede z nikomer, ker nikogar nisem srečal. 

Končno je prišel čas, da so se ukrepi sprostili in tako sem vedel, da bom spet lahko obiskal Casino, ki sem si ga tako zelo želel, hkrati pa sem čutil, kako zelo sem postal nedružaben in me je postalo prav strah, če je moja želja še tako močna, kot je bila prej. 

Vseeno sem se v Casino po dolgem času odpravil in ves strah je bil odveč. Tam sem se spet sprostil in užival, kot sem nekoč. Danes vem, da me je čas korone spremenil, ker sem bil drugačen, drugače sem gledal na svet, zavedal sem se predvsem, da mi nihče ne bo naredil lepih dnevov, če si jih ne bom sam. Seveda pa je Casino bil prostor, kjer sem se sprostil in užival, zraven pa sem kdaj tudi kaj zadel. …