Najela sem si stanovaje v centru mesta Ljubljana. To je bilo stanovanje za začasno bivanje in je bilo na sončni strani bloka. Ker je sonce precej sijalo v notranjost prostorov, so bile na oknih lamelne zavese v sivi barvi. Te so bile nameščene na notranji strani oken.

Ko sem videla, kako s lahkoto je opravljati z njimi in zastirati svetlobo po svojih željah, sem si zaželela, da jih imam tudi v hiši, kjer stalno bivam. Spalnica je bila obrnjena na stran, kjer se je nahajal drugi blok. Tako so mi lamelne zavese ob večernih urah nudile zasebnost. Takrat sem jih zaprla do konca.

Ker sem imela mnogokrat nočno delo, bila sem novinarka na radiu, sem pogosto zjutraj dlje spala. Zato sem lamelne zavese ob prihodu iz službe spustila do konca in sem imela v dopoldanskem času temno v spalnici. Svetloba me je namreč motila in sem se takoj zbudila. Novinarsko delo mi je vzelo precej časa, ker sem mnogokrat pisala rubrike in članke tudi od doma. V času pisanja sem potrebovala mir in tišino. Tako sem se odločila, da v domačo hišo namestim lamelne zavese v beli barvi. Moje stanovanje je bilo polno rož in oboževala sem belo barvo. Dajala mi je občutek svežine. Tako sem imela že prej bele zavese iz tkanine, belo sedežno, bele stene in pohištvo. Sedaj sem namestila še bele lamelne zavese, ki so mi omogočale zasebnost. Tako sem čez dan, ko sem pisala članke, želela, da so lamelne zavese zaprte do polovice. Ustrezala mi je bolj zastrta svetloba, da sem se lažje skoncentrirala.

Z lahkoto sem jih tudi očistila, ne glede na to, da so bile svetle barve. Zelo sem vesela, da sem se odločila, da si na svoja okna namestim lamelne zavese v beli barvi. Navdih pa sem dobila v svojem začasnem stanovanju, ki ga imam v najemu v centru Ljubljane.…