V našem podjetju sem najprej delal v skladišču, potem pa sem začel počasi napredovati, celo do vodje izmene. In čeprav sem si mislil, da vem že vse, kar rabim za to mesto in da sem tudi videl vse, sem hitro ugotovil, da se bom moral v nekaj še posebej poglobiti in zrihtati določen sistem. Tukaj je šlo namreč za planiranje proizvodnje. To je bila pred tem kar nekakšna šibka točka našega podjetja. Potrebovali smo nek nov inovativen, oziroma predvsem učinkovit sistem, da bi lahko proizvodnja potekala bolje in nemoteče. 

Prav spomnim pa se tistega tedna, ko smo imeli naročilo za novo serijo izdelkov z zelo kratkim rokom. Že takoj smo vedeli, da bo to precej zahtevno, ter bomo morali nekaj narediti, če si bomo želeli izpolniti ta želen rok. Že po prvem dnevu je šlo namreč skoraj da vse narobe. Stroji so bili nastavljeni pravočasno, delavci pa niso imeli pravih navodil, polizdelki so se kopičili na napačnih mestih in tako dalje. Vse skupaj je torej postalo precej kaotično.

V tistem trenutku sem si res rekel, da je to zadosti in bo potrebno poskrbeti za planiranje proizvodnje. Tako pač ni več šlo naprej, ter sem se dela lotil zelo resno. 

Naredil sem dober načrt, kjer sem upošteval vse, kar mi je lahko padlo na misel. Ni šlo le za neke preproste excel tabele, vendar sem upošteval število ljudi, zmogljivost strojev, zaloge, dobavne roke, celo vreme, saj smo bili malo odvisni tudi od tega. Nato sem se usedel s kolegi iz IT sektorja in smo skupaj naredili tisti pravi plan, oziroma načrt, kako mora potekati proizvodnja.

Sicer ta celoten proces, da smo vzpostavili sistem za planiranje proizvodnje, ni bil lahek, niti hiter, pa nam je tedaj le uspelo vse urediti. Kaj pa rezultati? Ti so bili neverjetni. Proizvodnja je bila nekaj čisto novega, bolj učinkovitega, hitrejšega. …