Kako sem odkrila oljčno olje Lisjak in se zaljubila v pristni okus Istre

Priznam, dolgo časa sem oljčno olje kupovala brez razmisleka. Na polici v trgovini sem izbrala tistega z lepo embalažo ali z nižjo ceno. A vse se je spremenilo tisti dan, ko sem na obisku pri prijateljih v Izoli prvič poskusila oljšno olje Lisjak. Že prvi okus me je presenetil – bilo je bogato, a nežno, z ravno prav grenkobe in tistega značilnega pekočega občutka, ki pove, da ima olje dušo.

Prijatelj mi je razložil, da gre za olje iz lokalne oljarne, ki deluje že več generacij. Družina Lisjak je znana po tem, da prideluje olje s spoštovanjem do narave, brez bližnjic in s pravo mero strasti. Ko sem kasneje obiskala njihovo oljarno, sem razumela, zakaj ima oljčno olje Lisjak tako izrazit značaj. Diši po svežih oljkah, travi in soncu.

V spominu mi je ostal trenutek, ko sem prvič videla, kako poteka hladno stiskanje. V zraku je bil vonj po zelenih plodovih, stroji so nežno brneli, ljudje pa so delali z nasmehom. Takrat sem spoznala, da oljčno olje Lisjak ni samo izdelek, ampak zgodba – o istrski zemlji, družini in predanosti.

Od takrat ga uporabljam skoraj vsak dan. Zjutraj ga dodam v jogurt z medom, popoldne na solato s paradižnikom, zvečer pa z njim zaključim testenine. Ugotovila sem, da oljčno olje Lisjak ni začimba, ampak osnovni del jedi. Njegov okus povzdigne tudi najpreprostejšo hrano. In kar je najlepše – vsaka kapljica ima tisti pristni vonj po morju in oljkah.

Ko sem ga podarila prijateljici za rojstni dan, mi je rekla, da še nikoli ni poskusila česa tako naravnega. To mi je potrdilo, kar sem sama že vedela – oljčno olje Lisjak je nekaj posebnega. Je spomin na poletje, na istrsko sonce in na preprostost, ki je vedno najbolj pristna.

Danes ga imam vedno na kuhinjskem pultu, kot majhen kos Istre doma. Oljčno olje Lisjak me spomni, da prava kakovost ni v količini, ampak v okusu, ki ti ostane še dolgo po zadnjem grižljaju.